Storitve

Patologija materničnega vratu in kolposkopija

Spremembe na materničnem vratu lahko razdelimo na tiste, ki jih povzroča okužba s HPV virusom in na ostale, ki niso povezane s HPV.

Ločimo jih tako, da opravimo HPV test s posebnim brisom. Tak bris lahko vzamemo tudi v Ginekologiji Meglič.

Med patologijami materničnega vratu, ki jih ne povzroča HPV, pogosto opazujemo krvavitve po spolnem odnosu, močan izcedek in spremenjen bris PAP. V vseh teh primerih je potrebna kolposkopija.

Med patologijami materničnega vratu, ki jih povzroča HPV, pa so najpogosteje patološki brisi PAP, nekatere predrakaste spremembe in rak.
Z brisom PAP citološko ocenjujemo celice na materničnem vratu. S pomočjo PAP brisa se lažje odločimo, če bolnica potrebuje kolposkopijo, biopsijo, bris na HPV in podobno. Metodo je leta 1941 predstavil Georgios Papanikolau, ginekolog v New Yorku.

KOLPOSKOPIJA

Dr. Hans Hinselman, predstojnik ginekološke klinike v Hamburgu, je leta 1925 izumil kolposkop. To je naprava z lučko, s katero pod nekaj 10 x povečavo gledamo spremembe materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila. Z nekaj izboljšavami in metodami barvanja kolposkopijo uspešno uporabljamo še danes.
Z njo med ginekološkim pregledom ocenjujemo naravo sprememb in je povsem neboleča. Če pa ocenimo, da je potrebno spremembo, ki jo vidimo, še patohistološko preveriti (oceniti, ča gre za predrakasto ali celo rakasto spremembo), naredimo biopsijo tako, da odščipnemo košček materničnega vratu. Velika večina bolnic biopsijo čuti le kot dotik, brez posebnih bolečin.
Brez nevarnosti lahko kolposkopiramo tudi nosečnice, vendar je taka kolposkopija zaradi svoje zahtevnosti rezervirana le za najbolj izkušene kolposkopiste.

SPREMEMBE, KI JIH POVZROČA HPV

Humani papilloma virus (HPV) je ime za družino virusov, ki lahko okužijo kožo in sluznice, ki mejijo na zunanji svet – usta, žrelo, maternični vrat, zadnjična odprtina. Obstaja več kot 200 različnih genotipov HPV. Nekateri tipi HPV se prenašajo s spolnimi stiki.
Različni tipi virusov so razvrščeni v dve skupini: visoko rizični in nizko rizični HPV, odvisno katere vrste težav povzročajo.
HPV okužbe se prenašajo s stikom z okuženo kožo. Virusi se lahko nahajajo na spolovilu ali v okolici. Več kot 8 izmed 10 ljudi se okuži v svojem življenju. V večini primerov okužb, virus ne povzroči težav ali škode, zato ker se imunski sistem znebi okužbe. Človek se lahko okuži z več tipi HPV. Za vnetje je bolj dovzetna oseba s oslabelim imunskim sistemom. Okužba značilno slabše poteka pri kadilkah.

Okužbo lahko učinkovito preprečimo s cepljenjem proti HPV, če se cepimo še pred vstopom v spolno življenje. Dokazano je, da cepljenje pomaga pri ponovitvi bolezni tudi pri osebah, ki so se že okužile in zbolele. Cepimo tudi v Ginekologiji Meglič.

Ljudje, okuženi s HPV večinoma sploh ne vedo, da so okuženi. Pri večini žensk (90 %) okužba po 8 do 12 mesecih spontano mine.
Pri nekaterih ženskah (10 %) pa se lahko razvije perzistentna (trajna) okužba s HPV. Pri teh je tveganje za razvoj hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu večje.

Nizkotvegane displazije, ki jih povzroča HPV poimenujemo tudi PIL-NS (po starem CIN I), visokotvegane pa PIL-VS ( po starem CIN II in CIN III).
PIL-NS je pogost pri mladostnicah. V 98% okužba s HPV izzveni v 2-3 letih. Vendarle do 10% le teh v cca 16 mesecih napreduje v PIL-VS.
Za PIL-VS je značilno, da v 32% počasi nazaduje, v 46% ostaja in v 22% napreduje rak materničnega vratu.
V Sloveniji letno obravnavamo 500 bolnic s PIL-NS in 1800 s PIL-VS.

Z odlično citologijo (PAP brisi), HPV brisi, kolposkopijo in biopsijo v Sloveniji odlično obvladujemo spremembe na materničnem vratu, kar nas uvršča med prvih pet držav na svetu po uspešnosti obvladovanja raka materničnega vratu. S cepljenjem proti HPV pa bomo še uspešnejši.